Domov       FEED RSS   Info   Kontakt   Splošni pogoji   Twitter   TikTok   Youtube  
Dolenjska | I Feel Dolenjska slika | I feel Dolenjska I feel Dolenjska

Tag: slika

Slovesnost ob 10. obletnici Pavčkovega doma

Na rojstni dan Toneta Pavčka, v ponedeljek, 29. septembra, je v Pavčkovem domu v Šentjuriju potekal slavnostni dogodek ob deseti obletnici odprtja doma. Pavčkov dom je bil uradno odprt 8. februarja 2015 in je v prvem desetletju delovanja sprejel kar 22.200 obiskovalcev.

Bogat program

Obletnic je bila obeležena s krajšim kulturnim programom, ki je bil medgeneracijsko obarvan. Prireditev se je začela s šolsko himno, ki jo je zapel Pevski zbor OŠ Toneta Pavčka.Nastopile so ljudske pevke Čebelice z dvema pesmima (Rodna si vasica moja in Popotnik pridem čez goro). Učenci OŠ Toneta Pavčka so pripravili recitacije – tretješolci pesmi Branje in Učiteljica Pavla, sedmošolka Erna pa pesem Srečni otroci. Program se je nadaljeval s solistko Evo Zupančič, ki je zapela Ta zelena dežela in Solinar. Pevski zbor OŠ Toneta Pavčka je izvedel pesem Kje živi pravljica?, nato pa so nastopili Pavčkovi bralci ustvarjalci. Zdenka Mežan je predstavila njihovo delo, Marta Lužar pa izdelke, pripravljene v okviru delavnic. Bralni klub je prispeval recitacije – Zdenka Rezelj s pesmijo Mama, Renata Kupljenik s pesmijo Moj rojstni kraj, Simona Lužar pa je predstavila delovanje kluba. Ponovno so nastopile ljudske pevke Čebelice, tokrat s pesmijo Prav lepo je res na deželi.

Hvaležna, ker se ohranja spomin na Toneta Pavčka

Slavnostni del programa so oblikovali govorniki. Saša Pavček, hči Toneta Pavčka, igralka, pesnica, pisateljica, esejistka, dramatičarka in univerzitetna profesorica, nato še župan Občine Mirna Peč Andrej Kastelic ter Ljudmila Bajc, vodja Muzeja Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka. Sledila je slovesna postavitev knjig v novo knjigobežnico, pri kateri so sodelovali župan Andrej Kastelic, pesnikova hči Saša Pavček in vodja muzeja Ljudmila Bajc.

Saša Pavček je ob tej priložnosti dejala:
»Pozdravljeni vsi, čestitam vsem nastopajočim – od najmlajših do najstarejših. Odlični ste bili, uživala sem. Čestitam mladi pesnici za čudovito pesem, čestitam tretješolcem za skupinsko recitacijo, pa tudi pevki za dve tako lepo zapeti pesmi. Hvala pevskemu zboru in Ljudmili Bajc. Hvaležna sem, ker ohranjate spomin na Toneta Pavčka in ker radi prihajate v Pavčkov dom in muzej. Najbolj pa me veseli, da ustvarjate, ste radoživi in radovedni. Vesela sem, da vaščani in Občina Mirna Peč tako lepo skrbijo za Pavčkov dom in da otroci radi recitirajo pesmi Toneta Pavčka. Zelo rada pridem sem, saj imam na Šentjurij lepe spomine iz otroštva.«

Župan Andrej Kastelic je dodal:
»Veseli smo, da nas je spoštovana Saša Pavček počastila s svojim prihodom iz Ljubljane. To nam veliko pomeni. S tem dogodkom ne le zaokrožujemo, ampak tudi nadaljujemo tisto, kar smo si zadali pred leti – da bomo spoštovali in negovali spomin na naša častna občana Toneta Pavčka in Lojzeta Slaka. Sam obisk pove, da Pavčkov dom ne obiskujejo le Mirnopečani, ampak tudi mnogi drugi. Zdaj je nadgrajen s stalno muzejsko zbirko, zato je obisk še večji. Prav smo se odločili, da na ta način ohranjamo kulturno dediščino, za katero sta si prizadevala Pavček in Slak. Naša dolžnost je, da to ohranjamo in prenašamo na mlade rodove. Z dogodki, kot je ta, to nedvomno uresničujemo. Veseli smo tudi, da smo odprli knjigobežnico, ki prispeva k širitvi bralne kulture. Hvala vsem, ki ste pripomogli k organizaciji in izvedbi tega prijetnega dogodka.«

Ljudmila Bajc, vodja Muzeja Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka, pa je poudarila pomen spomina na pesnika:
»V prvi polovici prejšnjega stoletja se je leta 1928, ravno na današnji dan, 29. septembra, tu v Šentjuriju rodil deček, ki je postal eden najbolj znanih slovenskih pesnikov, esejistov, prevajalcev, urednikov in akademikov – Tone Pavček. Pisal je za otroke in odrasle ter do svoje smrti leta 2011 izdal več kot 40 zbirk, za katere je prejel številne literarne nagrade, med njimi tudi Prešernovo nagrado, od predsednika države pa Zlati red za zasluge Republike Slovenije za življenjsko delo in prispevek k slovenski književnosti ter demokratični podobi slovenske družbe. Šentjurci so ga imenovali Gorski Tonček. Šolal in živel je v Ljubljani, po upokojitvi pa se je skupaj z ženo preselil v Sečo pri Portorožu, a se je vedno rad vračal v rodni kraj na Dolenjsko, kjer je našel pristen stik z domačini. Vaščani Šentjurija in občani Mirne Peči so ponosni na svojega rojaka in spomin nanj ohranjajo na različne načine. Po ustanovitvi Občine Mirna Peč je bil Pavček prvi, ki je prejel naziv častnega občana. Njegovo ime nosi osnovna šola, v rojstni vasi stojita spomenik in Pavčkov dom. Skupaj z Lojzetom Slakom je predstavljen v muzeju, kjer sta na ogled dve osrednji razstavi. Urejena je tudi krožna pešpot Pohod po poti Slakove in Pavčkove mladosti, v osnovni šoli pa vsako leto poteka literarni natečaj Pavčkove vitice, namenjen mladim osnovnošolskim pesnicam in pesnikom. Natečaj spodbuja ustvarjalnost in kreativnost otrok ter ohranja spomin na pesnika. V njem sodelujejo tudi šole izven občinskih meja, dela mladih ustvarjalcev pa izidejo v knjižni obliki.«

Prireditev se je zaključila s povabilom na palačinke, ki so jih pripravile članice Društva podeželskih žena Mirna Peč. Hvala vsem gostom za udeležbo in hvala vsem, ki ste kakorkoli pripomogli k izvedbi tega srčnega dogodka.

Turistični ponudniki v MO Krško zbrani v novem zemljevidu

Aktivnosti, ki jih bo CPT Krško izvajal skupaj s ponudniki, so planirane v Strategiji razvoja turizma mestne občine Krško 2023-2030 in so usmerjene predvsem v razvoj zelenega trajnostnega turizma.preberite več »




več … Turistični ponudniki v MO Krško zbrani v novem zemljevidu

Slovenska policija zaposluje štiri Rome, želijo si jih več

novice

13.1.2025 | 17:00 | STA

Med policisti je tudi nekaj pripadnikov romske skupnosti, ki poskušajo graditi most med Romi in večinskim prebivalstvom. Kot je opozorila ena od Rominj, zaposlena v policiji, enega večjih izzivov predstavlja pomanjkanje dialoga in nezaupanje med romsko in večinsko skupnostjo.

Nataša Brajdič je dolenjska policistka. Leta 2007, ko se je zaposlila na Policijski upravi Novo mesto, je bila prva romska policistka v Evropi, pa čeprav ni ravno najbolj navdušena, da se to izpostavlja, saj zase pravi, da je predvsem Slovenka. (Foto: arhiv DL; M. Ž.)Nataša Brajdič je dolenjska policistka. Leta 2007, ko se je zaposlila na Policijski upravi Novo mesto, je bila prva romska policistka v Evropi, pa čeprav ni ravno najbolj navdušena, da se to izpostavlja, saj zase pravi, da je predvsem Slovenka. (Foto: arhiv DL; M. Ž.)

Policistka romskih korenin, danes zaposlena na PU Murska Sobota v sektorju uniformirane policije, ki ni želela biti imenovana, dela na področju romskih vprašanj in večkulturnosti. Kot je opisala, opravlja zelo raznoliko delo, denimo svetuje pri delu z Romi in se vključuje na različne prireditve. “Predvsem sem most komuniciranja med Romi in ostalimi,” je zapisala.

V policijo se je vključila med epidemijo covida-19 zaradi želje po varnosti in stabilnosti. Kot je dejala, je v pol leta pridobila ustrezno znanje za opravljanje dela. Prepričana je, da so lahko vsi z močno voljo in vero vase nepremagljivi.

Ima pa delo z Romi mnoge izzive, ki so povezani z različnimi dejavniki, med drugim zgodovinskimi, kulturnimi in socialno-ekonomskimi. Romi so do večinskega prebivalstva nezaupljivi, je izpostavila. “Pripadniki romske skupnosti lahko policiste vidijo kot pristranske in nepravične,” meni. Tako imajo tudi pri njenem delovanju Romi lahko občutek, da kot policistka deluje proti njim, je navedla.

Pristojni, ki obravnavajo romska vprašanja, bi morali po njenih besedah slediti celovitemu in trajnostnemu pristopu, ki bi temeljil na spoštovanju človekovih pravic, vključevanju Romov v proces odločanja ter odpravljanju socialnih in ekonomskih neenakosti.

Le s politiko, ki temelji na spoštovanju pravic, zagotavljanju enakih možnosti in boju proti diskriminaciji, je mogoče doseči boljšo integracijo in enakopravnost Romov v družbi, je poudarila sogovornica. Ključno je sodelovanje med državnimi institucijami, lokalnimi skupnostmi, nevladnimi organizacijami in Romi, je zapisala.

Slovenska policija zaposluje štiri Rome. Poleg policistke v Murski Soboti, ki je na vprašanja STA med policisti Romi edina želela odgovoriti, so zaposleni še na PU Novo mesto in PU Ljubljana. Vodja Centra za raziskovanje in socialne veščine na Policijski akademiji Manuel Vesel si želi, da bi jih bilo več. Kot je decembra izpostavil v pogovoru za STA, so tudi zaradi znanja romskega jezika zelo pomembni pri izvajanju aktivnosti v povezavi z romsko skupnostjo.

‹ nazaj

Blaž v Poroki na prvi pogled: "Kaj vse mora moški pretrpeti, da je žena zadovoljna"

Na Planetu lahko od ponedeljka do srede ob 21. uri spremljate šov Poroka na prvi pogled. V njej sta se za drzno potezo tokrat odločila Blaž in Tina, ki se odpravljata na permanentno tetoviranje.preberite več »




več … Blaž v Poroki na prvi pogled: “Kaj vse mora moški pretrpeti, da je žena zadovoljna”

DL: Naša naravna dediščina – Roški naravni most

Naravni mostovi so na Dolenjskem redek naravni pojav. V slovenskem merilu sta najbolj znana Veliki in Mali naravni most, ki se pneta nad sotesko podzemskega toka v Rakovem Škocjanu. Nam najbližji so v Željnskih jamah pri Kočevju, kjer je med prepletom rovov, udorov in vhodov kar pet naravnih mostov. O tovrstnih pojavih lahko govorimo tudi v primeru Velike knežje jame v Kočevskem rogu, miniaturno izvedbo najdemo pred vhodom v jamo Djud pri Malem Nerajcu in še v kateri drugi jami.preberite več »




več … DL: Naša naravna dediščina – Roški naravni most

FOTO: V trčenju na Čatežu trije ranjeni

Danes zjutraj malo pred pol sedmo sta v naselju Čatež ob Savi, občina Brežice, trčili osebni vozili. Gasilci PGE Krško so zavarovali kraj nesreče, odklopili akumulatorja na vozilih in ju pregledali. Reševalci NMP Brežice so oskrbeli tri poškodovane osebe in jih prepeljali v UC Brežice.preberite več »




več … FOTO: V trčenju na Čatežu trije ranjeni