“V Sloveniji živi velika skupina državljanov in državljank, ki smo na tak ali drugačen način migrirali v Slovenijo. Med njimi sem tudi jaz, ki so me starši pripeljali kot enoletnega otroka v Slovenijo. Od takrat je minilo že 44 let. Moji starši, kot mnogi starši iz držav bivše Jugoslavije, so se v času skupne države in tudi po letu 1991 selili in iskali za sebe in svoje družine boljše pogoje za življenje. Vsi mi imamo take in drugačne zgodbe za sabo, eni lepe drugi manj prijetne, vsekakor nas večino druži to, da smo v Sloveniji pognali svoje korenine, končali šolo, se zaposlili, poročili, ustvarili družino … Toda zgodba se tukaj ne konča. Iz nekje se začnejo pojavljati Stevanovići, Čordići …., ki za dosego svojih osebnih interesov oz. kot je Tomaž Štih napisal na Twitterju: “Tragedija vseh Zlatkotov, ki bodo še (nepotrebno in za ambicije in interese drugih!) nastradali, je, da ne razumejo, da ima Jaša Jenull očeta, ki bo poskrbel, da se sinčku ne bo skrivil las na glavi; oni pa nima nikogar na svetu.” Jaz bi poleg tega dodal še, da sta tako Stevanović kot Ćordić največja škodljivca za vse nas, ki smo iz držav bivše Jugoslavije in smo v Sloveniji ustvarili svoje domove … Velika večina nas, pa naj bomo Srbi, Hrvati, Bošnjaki, Makedonci, Črnogorci, Albanci …, si želimo živeti v miru, skrbeti za svoje družine, kot tudi bivati v sožitju z svojimi sosedi. Dovolil si bom biti nacionalist. Če komu ne paše živeti v Sloveniji se, lahko…




več … Za vse stevanoviće, ćordiće …