Na robu pelotona, med šumom vetra in tišino srca, se srečata dva kolesarja. Ne kot tekmeca, ampak kot dva elementa, ki držita ravnovesje. Eden sveti, drugi drži strukturo. Eden napada, drugi čaka. Plamen in kamen slovenskega kolesarstva Pogačar — Plamen, ki zažari, ko je najtežje. Roglič — Kamen, ki ne potrebuje aplavza, da ostane trden.
Scenarij pogovora: debata aka fiktivni pogovor med Pogačarjem in Rogločem, ki temelji na resničnih izjavah in domnevnih odgovorih.
Pogačar: Ko sem bil mlajši, sem te gledal. Bil si moj vzornik. Ko si začel zmagovati… želel sem si, da bi bil nekoč tako dober kot ti. (Vir: Delo, 2020)
Roglič: Začel sem pozno. Ti si začel zgodaj. Ampak oba sva prišla do istega cilja — pokazat svetu, da Slovenija ni samo med Alpami, ampak tudi med zvezdami.
Pogačar: Tisti kronometer… ko sem te videl na cilju, sem imel mešane občutke. Zmagal sem, ampak del mene je želel, da zmagaš ti. (Vir: Žurnal24, 2020)
Roglič: Takrat sem sedel na asfaltu. Ne zaradi poraza. Zaradi spoštovanja. Vedel sem, da si prišel — in da si ostal.
Pogačar: Ko sem sam na begu, ko vrtim pedale 66 kilometrov pred ciljem… ne razmišljam o zmagi. Razmišljam o tem, da nekdo doma verjame vame. (Vir: Delo, SP 2023)
Roglič: Verjamem. Vedno sem. Tudi ko si bil še fant, ki je sanjal o Touru. Zdaj si legenda. Ampak ostani človek.
Pogačar: Vedno. Ker sem se učil od najboljšega.
Roglič: Veš, jaz sem padal. Večkrat. In vstajal. Ne zaradi medalj. Zaradi poti.
Pogačar: Jaz sem letel. Ampak včasih se bojim višine. Ti si tisti, ki me drži prizemljenega.
Roglič: Ko zmagaš, naj bo to šepet, ne krik. Naj bo to hvaležnost, ne ego.
Pogačar: Zato te spoštujem. Ker si tišina, ki govori več kot besede.
Roglič: Ti si ogenj, ki ne požge — ampak greje. In peloton te bo sledil, ker si iskren.
Pogačar: Slovenija je majhna. Ampak ko sva skupaj, je peloton velik. (Vir: SP 2023, Delo)
Roglič: Gremo. Peloton ne čaka. Ampak naj ve — da ko se srečata Plamen in Kamen, se ne zgodi tekma. Zgodi se zgodovina. Pogi je…
več o Ko debatirata Pogačar in Roglič na Hac
