Ženske, ki živijo v nasilnih intimnopartnerskih zvezah, se zaradi negotove ekonomske situacije, stanovanjske stiske, strahu in drugih kompleksnih vzrokov, še težje odločajo za prijavo nasilja in zanje (včasih smrtno) nevarne odhode iz nasilnih zvez. V javnosti še vedno prelagamo krivdo za ostajanje s povzročitelji nasilja na žrtve, nanje valimo tudi odgovornost za neukrepanje ob nasilju, in to kljub temu, da še vedno nimamo dovolj učinkovitih načinov zaščite za varne izhode iz nasilja. Najnevarnejši trenutek za žrtev je ravno odhod iz nasilja in takrat je potrebno učinkoviteje poskrbeti, da se povzročitelj nasilja žrtvi ne bo približal. Še vedno premalo resno prepoznavamo resnost groženj in preteklega nasilja v intimnopartnerskih zvezah, podcenjujemo psihično nasilje in ga ne obravnavamo kot enakovrednega drugim oblikam nasilja, zmanjšujemo ga na konflikt. Zanemarjamo tudi pomen zalezovanja, ki se lahko konča tragično, saj ga izvajajo izjemno posestniški nasilni (nekdanji) partnerji. Nasilje v družini, kjer so največkrat žrtve ženske in otroci, se še vedno prevečkrat obravnava kot prekršek in ne kot kaznivo dejanje, kar daje napačno sporočilo tako storilcu kot tudi žrtvam in okolici, saj zmanjšuje njegov pomen in nasilja aktivno ne ustavlja. Na področju spolnega nasilja smo dosegli veliko spremembo razumevanja z modelom, ki sloni na privolitvi, vendar pa so ženske – žrtve posilstev – še vedno žrtve znotraj sistema, kjer so pravice osumljencev velikokrat pred pravicami oškodovank. Sovražni govor je oblika nasilja nad ženskami, ki ohranja in povečuje neenakosti med spoloma in pomeni kršitev človekovih pravic.   V Društvu SOS telefon so se klicu na pomoč zaradi nasilja preko…




več … SOS telefon z močnim sporočilom ob dnevu žena