Inja meni, da so se v letu šolanja na daljavo nekatere težave z uporabo zaslonov še poglobile. Opaža, da so mladi zaradi tega bolj utrujeni, četudi zjutraj lahko spijo dlje, potrošijo več energije in se naučijo manj, kot bi se, če bi bili v šoli. Deloma to pripisuje slabšim pogojem dela, manj kakovostnim predavanjem ter težjemu sledenju razlage po spletu. Priznava, da je velik motilec učenja tudi telefon, na katerega učenci in dijaki med poukom neprestano pogledujejo. »Nekateri sošolci med predavanji igrajo igrice. Tega pri pouku v živo ne delajo, tam so primorani poslušati, sodelovati in se aktivno vključevati v delo.« Šolanje na daljavo povzroča dodatno povečano uporabo telefonov, računalnikov in tablic kar posledično lahko vodi v zasvojenost od zaslonov. To je ena izmed negativnih posledic takega načina učenja, ki pa bi jo lahko preprečili. Problematika prekomerne uporabe zaslonov Epidemija korona virusa je spremenila naš način življenja – šolamo, nakupujemo, srečujmo, družimo, praznujemo preko različnih aplikacij, ki so nas (še bolj) priklenile na zaslone, da jih uporabljamo še več in (še) pogosteje. »Povprečen Evropejec samo na družbenih omrežjih preživi 5 let in 4 mesece svojega življenja,« opozarja Sašo Kronegger, socialni pedagog, mladinski delavec in svetovalec. Pri prekomerni uporabi zaslonov, spleta in spletnih vsebin, lahko pride do razvoja simptomov, ki so enaki tistim, kot pri zasvojenosti s kemičnimi substancami. Zasvojenost z digitalnimi tehnologijami je težje prepoznati, saj je digitalizacija vpletena v vsa področja našega življenja. Vzroki za razvoj zasvojenosti so sicer globlji, ne le v prekomerni uporabi zaslonov, temveč v čustvenih…




več … »Preklopi na resničnost« – ozaveščanje o prekomerni uporabi zaslonov