Opolnoči so v novo leto vstopili tudi pravoslavni verniki, ki se ravnajo po julijanskem koledarju. Po popisu prebivalstva iz leta 2002 se je za pripadnike pravoslavne veroizpovedi v Sloveniji izreklo 2,3 odstotka oziroma okoli 45.000 ljudi, po anketi iz leta 2018 pa naj bi bilo teh 3,7 odstotka. Večji del pravoslavnih vernikov novo leto praznuje 14. januarja, saj uporabljajo julijanski koledar, ki za našim, gregorijanskim zaostaja za 13 dni. Poleg Srbske pravoslavne cerkve so tako opolnoči v novo leto vstopili verniki v Črni gori, Makedoniji, Rusiji, Belorusiji, Ukrajini in Gruziji ter v jeruzalemski, antiohijski, aleksandrijski in carigrajski patriarhiji. Grška, romunska, bolgarska in nekatere manjše pravoslavne cerkve pa so sprejele novi pravoslavni koledar ali Milankovićev koledar, ki je enak gregorijanskemu. Novoletne zabave so v Sloveniji po treh letih premora zaradi epidemije covid-19 pripravili v nekaterih gostiščih. Meniji na pravoslavno novo leto sicer običajno vsebujejo tradicionalne srbske jedi, kot so čevapčiči, pleskavice in drugo meso na žaru. Poleg postrežejo šobsko solato in pečen krompir s kajmakom. Po polnoči na mizo pridejo še tradicionalne sarme. Pravoslavna cerkev je druga največja krščanska verska skupnost v Sloveniji (za Rimskokatoliško cerkvijo in tretja največja verska skupnost nasploh (takoj za muslimansko). Leta 1991 se je za pravoslavce izreklo 46.634 ljudi (3,1 % celotnega prebivalstva), pri čemer niso navedli, kateri pravoslavni cerkvi pripadajo. Leta 2002 se jih izreklo 45 tisoč ali 2,1 % vseh prebivalcev. V Sloveniji deluje predvsem Srbska pravoslavna cerkev (pri nas uradno registrirana od leta 1976). Po anketi Eurobarometra leta 2018 naj bi bilo 73,4 odstotka Slovencev katoličanov, 3,7 odstotka pravoslavcev,…




več … Pravoslavni verniki praznujejo novo leto