Zavidljivo starost glavato vzgojene bele vrbe je potrjevalo njeno mogočno deblo z obsegom dobrih 420 cm, njeno deblo pa se je v preteklosti razklalo na dve polovici. Drevo je z leti oslabelo, vrhova sta se zaradi teže začela nagibati. Da ne bi vrba omahnila pod lastno težo, je Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine leta 1998 opravil temeljit dendrokirurški poseg, s katerim so razbremenili krošnjo, odstranili trohnobo iz notranjosti debla in preprečili problematično nagibanje drevesa z dvema oporama. Sanacijski rez je na vrbo ugodno vplival, saj je glavata krošnja ponovno močno vzbrstela. Ob 200 letnici vrbe, poleti 2005, je Krajevna skupnost Žabja vas ob vznožju matičnega drevesa slovesno posadila hčerinsko drevo in uredila počivališče za sprehajalce. Ob tej priložnosti je bila Napoleonova vrba vpisana na  nacionalni seznam naravnih vrednot RS (ident. številka 8453), ZVNKD pa je naravno vrednoto opremil z informativno tablico. Krajani KS Žabja vas so bili prepričani, da bo vrba še dolgo kljubovala zobu časa in da bodo zanamci čez mnogo desetletij z radovednostjo odkrili pomnik nekega drugega časa. V neposredni bližini vrbe je zrasel daljnovod, v prihodnosti se ji obeta bližina tretje razvojne osi. Julija 2018 so strokovnjaki z zavoda pri ogledu na terenu ugotovili, da en vrh drevesa ni olistan in da se je očitno posušil, v novembru 2018 pa je ob novem obisku vrbe postalo očitno, da so bili vsi napori zadnjih dveh desetletij zaman in da se je odmiranje drevesa nadaljevalo. Skladno z mnenjem Zavoda RS za varstvo narave je bilo potrebno matično…




več … KS Žabja vas in njena znamenita vrba