Kam gre zbran denar in kdo upravlja z milijoni iz dobrodelnih akcij Radia 1

Z dobrodelnimi akcijami Radio 1 vsako leto zbere izjemne zneske, pogosto več milijonov evrov. Kam zbran denar gre, kdo sploh upravlja z milijoni iz dobrodelnih akcij?

Čeprav so akcije – Deželak Junak ali recimo radijski maraton z Denisom Avdičem – predstavljene popolnoma transparentno, številni donatorji opažajo, da so informacije o porabi pogosto razpršene, nepopolne in težko preverljive. Ker se ob tem vedno znova pojavlja isto vprašanje, “kam gre zbran denar” iz dobrodelnih akcij Radia 1, sem si drzni razbiti nekaj tabujev o akciji in fundaciji.

 

Luknje v transparentnosti

Dobrodelna akcija Deželak = Junak je eden najbolj čustvenih in množično podprtih projektov v Sloveniji. Vsako leto zbere več kot milijon evrov za otroke iz socialno ogroženih družin, mediji pa jo predstavljajo kot simbol solidarnosti in dobrote.

Toda ko se čustva umaknejo, ostane vprašanje, ki bi ga moral postaviti vsak darovalec: Kam natančno gre denar? Koliko otrok dejansko prejme pomoč? In zakaj teh podatkov ni nikjer?

Analizira poročil fundacije in javno dostopnih informacij ter komunikacije organizatorjev razkrije, kje se transparentnost konča.

 

Milijoni zbranih sredstev, a brez osnovnih podatkov

Akcija Deželak Junak vsako leto zbere izjemne zneske:

• več kot 1,2 milijona evrov v letu 2024,
• več kot 1,1 milijona evrov v letu 2025.

To so številke, ki bi morale zahtevati najvišjo raven transparentnosti. A javnost dobi le en podatek: “Vsa zbrana sredstva bodo namenjena počitnicam otrok iz socialno ogroženih družin.”

Slišati je lepo, a vseeno je to premalo. Manjka vse, kar bi moral vedeti vsak darovalec:

• koliko otrok je šlo na morje,
• koliko je stal program,
• koliko je šlo za prevoz,
• koliko za spremljevalce,
• koliko je ostalo neporabljenega,
• komu je bila pomoč konkretno dodeljena.

Brez teh podatkov je nemogoče preveriti, ali je pomoč res dosegla obseg, ki ga nakazujejo zbrani milijoni.

 

Fundacija “Preprosto blizu”: obstaja, a poročil ni

Radio 1 ima svojo fundacijo Preprosto blizu, ki naj bi bila formalni upravljavec sredstev. Fundacija ima:

• spletno stran,
• razdelek “Letna poročila”,
• navedene odgovorne osebe.

Toda ključni problem je preprost: poročila niso objavljena.

Na strani ni nobenih PDF-jev, številk, razčlenitev ali pregledov porabe. Obstaja samo naslov in matična številka.

To pomeni, da:

• poraba sredstev ni javno dostopna,
• ni mogoče preveriti, koliko denarja je bilo razdeljenega,
• ni mogoče preveriti, koliko otrok je prejelo pomoč.

Za milijonsko dobrodelno akcijo je to nenavadno in neustrezno.

Razdeljena je le dobra polovica sredstev — zakaj?

Iz dostopnih podatkov je razvidno, da je bila razdeljena le približno polovica zbranega denarja. Preostanek:

• ni pojasnjen,
• ni razčlenjen,
• ni naveden v poročilih,
• ni predstavljen javnosti.

Brez jasnih podatkov ni mogoče vedeti:

• ali so sredstva rezervirana za prihodnje programe,
• ali so bila prerazporejena,
• ali so ostala na računu,
• ali so bila porabljena za druge namene.

To je največja luknja v transparentnosti.

 

Medijsko poročanje je skoraj izključno znotraj istega lastniškega kroga

O akciji poročajo predvsem:

• Radio 1,
• Svet24,
• Večer,
• drugi mediji istega lastniškega sistema.

To pomeni:

• manj neodvisnega preverjanja,
• manj kritičnih vprašanj,
• manj nadzora nad porabo sredstev.

Ko zgodbo poganjajo čustva, se pogosto zgodi, da nihče ne preverja številk.

 

Zakaj je to pomembno?

Ker dobrodelnost temelji na zaupanju. In zaupanje temelji na podatkih.

Ko nekdo donira svoj denar, ima pravico vedeti:

• koliko otrok je prejelo pomoč,
• kako je bil denar porabljen,
• kdo je nadzoroval porabo,
• ali je bil denar razdeljen v celoti.

Brez teh informacij mora darovalec verjeti na besedo. Pri milijonskih zneskih to ni dovolj.

 

Kako bi morala izgledati transparentna dobrodelna akcija?

 

The post Kam gre zbran denar in kdo upravlja z milijoni iz dobrodelnih akcij Radia 1 appeared first on hac.