Romski vozniški izpit za polpismene in nepismene je kompleksen proces, ki gre skozi nevidno avtošola, ki se je ne da najti niti z GPS-om. Vem, da že izobraženim Slovencem pisanje CPP testov povzroča težave, pa si ne znam predstavljati kakšna nepremostljiva ovira so ti šele za počasne, neizobražene, polpismene ali celo nepismene?
Sem nekoč prijatelju rekel: “Cigani vsi vozijo in imajo izpite, ampak nihče nikoli jih ni videl v avtošoli, nikol se ni še noben pohvalil, da bi Roma srečal v šoli varne vožnje. Si jih ti kdaj videl voziti v avtošoli ali pisati CPP?” In je obnemel. Kot pred znakom STOP. Po krajši zmrznitvi njegovega procesorja se le ta odzove: “Samo res, stari, jaz nikol nism nobenga vidu vozit avtošole. Kako nepismen cigan sploh opravi CPP teste, kje dobi in kdo mu izda vozniško dovoljenje?”
Ker res — kdaj si nazadnje videl Roma v avtošoli?
Ne v avtu.
Ne na cesti.
Ampak tam, kjer se rojevajo vozniki — v tisti fluorescentni učilnici z maketo križišča in plastičnim semaforjem, ki ne dela že od leta 2003. Avtošole so polne. Dijaki, študentje, gospodinje, upokojenci — vsi se učijo, vsi čakajo na vožnjo.
Ampak Romov?
Romov ni, pa tudi ciganov ne. Kot da imajo alternativni sistem. Paralelni svet izpitnega centra, kjer se vožnja ne uči, ampak se jo deduje, kot priimek. Morda obstaja romska avtošola v dimenziji, ki je ne zazna niti satelit. Morda je to mobilna avtošola, ki pride k tebi — z inštruktorjem, ki vozi BMW, ima cigareto v ustih in razlaga prednost z roko, medtem ko posluša turbofolk in hkrati menja prestave brez sklopke. In potem pride trenutek resnice. Na tehničnem pregledu, v vrsti za registracijo, v čakalnici za podaljšanje izpita — tam so. Z izpitom. Z dokumenti. Z avtom. In ti se vprašaš: “Kako? Kdaj? Kje?” Je to skrivna veja Cestno-prometnega zakona, ki velja samo za izbrane? Ali pa je to največji trik v zgodovini mobilnosti — da se izpit dobi, ne da bi šel v avtošolo? In potem se…
več o Kako nepismen cigan opravi vozniški izpit v Slovencem nevidni avtošoli na Hac
