Pri širšem sistemskem pogledu na romsko problematiko ne moremo mimo dejstva, da je kljub številnim pozivom odgovornim v zadnjih letih razširjenost nelegalnega orožja in njegova uporaba v romski skupnosti še vedno v nesprejemljivem obsegu. S tem Republika Slovenija kot država, ki mora zagotavljati varnost vseh državljanov, dopušča uporabo strelnega orožja na odprtih (tudi javnih) površinah, bližnji sosedje romskih naselij pa so redni pobiralci izstreljenih nabojev na svojih dvoriščih. Ob zadnjem tragičnem strelskem obračunu lahko ugotovimo, da »romsko problematiko v JV Sloveniji« državna politika ne jemlje dovolj resno oz. se ne zaveda realnega stanja na terenu. V Sloveniji namreč večinski del težav na področju kriminalitete, izobraževanja, sociale in trga dela ni vezan na celotno romsko populacijo v državi, ampak gre za izrazito problemsko področje, ki je vezano na romsko skupnost v JV Sloveniji (Posavje, Dolenjska, Kočevsko-ribniško območje). Odgovornost države je neposredna tako zaradi neučinkovite zakonodaje in kaznovalne politike, kot tudi posredna preko neučinkovite socialne in zaposlovalne politike. Od začetka dela nove vlade RS tako še ni bilo imenovanega oz. vzpostavljenega vladnega delovnega telesa za to problematiko, ki se mora reševati koordinirano in ne zgolj znotraj enega resorja. Še bolj je zaskrbljujoče, da je državni zbor ob koncu mandata prejšnje sestave in v začetku dela nove sestave zavrnil nekaj zelo dobrih predlogov zakonskih rešitev, ki ne posegajo veliko v veljavno zakonodajo, na terenu pa bi lahko imele konkreten učinek. Taki predlagani rešitvi sta na primer določilo, da dolžnik do javnih financ (npr. zaradi prekrškovne globe), ki je hkrati prejemnik denarne socialne pomoči,…




več … Izjava Mestne občine Novo mesto ob zadnjih dogodkih pri romskem naselju Brezje