Higienski politični minimum: pogoji za kandidaturo v javno funkcijo

V tej državi smo se navadili na nevarno iluzijo: da je demokracija isto, kot odsotnost pravil. Da lahko kdorkoli, kadarkoli, brez znanja, brez kompetenc, brez treznosti in brez moralne hrbtenice stopi v javno funkcijo in začne odločati o življenjih drugih. To ni demokracija. To je kaos, preoblečen v svobodo.

Terapija za ego in deponija nezaposljivih

Zadnja leta smo priča nenavadnemu pojavu: javne funkcije postajajo zatočišče za ljudi, ki drugje ne bi prestali niti osnovnega razgovora za službo. To ni več vprašanje politike, ampak vprašanje zdrave pameti. Javne funkcije niso socialni program. Niso terapija za ego. Niso zatočišče za nezaposljive. So odgovornost, ki zahteva znanje, stabilnost in integriteto.

V skoraj vseh poklicih obstajajo osnovni standardi. Kuhar mora opraviti zdravniški pregled, da ne zastrupi gostov. Voznik mora opraviti izpit, da zna ustaviti pred prehodom za pešce. Tudi čistilka mora imeti zdravniško potrdilo, preden lahko stopi v javno ustanovo.Le v politiki je drugače. Tam je dovolj, da znaš izpolniti obrazec in imeti pet minut časa.Standardi?Preverjanje?Odgovornost?Ne, ne, to je za druge, to ni za nas, bi bilo že skoraj profesionalno.Trenutna ohlapnost je tako velika, da bi lahko rekli, da je politika edina panoga, kjer je neusposobljenost skoraj prednost. Če drugje ne bi prestal niti osnovnega razgovora, lahko tukaj kandidiraš za funkcijo, ki odloča o milijardah in življenjih ljudi.Zato je ideja higienskega političnega minimuma nujna. Ne zato, da bi koga izločili, ampak da bi komu naredili uslugo, in končno uvedli minimalne pogoje, ki jih poznajo vsi osnovni poklici.

Dvojna funkcija higienskega političnega minimuma

1) Zaščita države pred nekompetentnostjo

Res je nenavadno, da mora frizer dokazati, da zna držati škarje, politik pa ne rabi dokazati, da zna brati dokumente, ki jih podpisuje. Higienski politični minimum bi postavil osnovno vprašanje: ali je kandidat sploh sposoben razumeti, o čem odloča?

2) Zaščita šibkejših kandidatov pred sramoto

Marsikdo danes kandidira iz dobre volje, občutka dolžnosti ali želje prispevati. A brez osnovnih znanj in psihične stabilnosti se hitro znajdejo v situacijah, ki jih presegajo. In potem postanejo tarča posmeha, memov in javnega linča.

Higienski politični minimum bi jim to prihranil. Tako kot zdravniški pregled prepreči, da bi nekdo opravljal delo, ki ga fizično ne zmore, bi HPS preprečil, da nekdo stopi v politično areno, ki ga psihično ali kompetenčno presega.

Najnižji standardi, ne elitizem

To niso visoki standardi. To so najnižji standardi – politični ekvivalent umivanja rok pred delom v kuhinji. Gre za osnovne pogoje, ki bi morali biti samoumevni:

osnovno znanje jezika države, ki jo želiš zastopati,
razumevanje ustave in osnov zakonodajnega procesa,
psihološka stabilnost in sposobnost obvladovanja stresa,
treznost in odsotnost odvisnosti od alkohola ali drog pri opravljanju funkcije,
sposobnost branja in razumevanja dokumentov, ki jih podpisuješ,
nekaznovanost za huda kazniva dejanja, posebej zlorabe položaja in korupcijo.

Če mora vsak obrat izpolnjevati higienski minimum, da ne ogroža zdravja ljudi, je povsem legitimno vprašanje, zakaj politika ne pozna ničesar podobnega, čeprav odloča o vsem, kar nas zadeva.

Naborniški pregled za kandidate

Predlagani model je preprost: naborniški pregled za kandidate. Ideja v večji meri ni za namen koga izločiti, temveč zato, da bi preverili osnovno primernost za javno funkcijo. Vse, kar ni sposobno prestati tega praga, v resnici ni kazen za kandidata, ampak zaščita za družbo – in zaščita za kandidata samega.

Higienski politični minimum je zaščita demokracije pred anomalijami, pred tem da politika postane zatočišče za nezaposljive, nekompetentne, psihično nestabilne, odvisnike, skratka za posameznike, ki bi drugje že na vhodu dobili žig “neprimeren”.

In kar je najbolj ironično: tisti, ki bi higienski politični minimum najbolj potrebovali, bi bili prvi, ki bi kričali, da je nepotreben. Kar je samo še en dokaz, da ga nujno potrebujemo.

Higienski politični minimum: pogoji za kandidaturo v javno funkcijo

Terapija za ego in deponija nezaposljivih