„Pred vojno sem želel priti v Zagreb, se vpisati na akademijo, študirati slikarstvo. Takšnih šol v Sloveniji takrat še nismo imeli. Pomislil sem na Dunaj, a v Zagrebu je bil Meštrović, tam sta učila Babić in Krizman, kaj več bi mladenič potreboval? Zagreb je imel čudovito gledališče in v njem številne Slovence, igralce in pevce … in to je bil pokazatelj, da ste doma, med svojimi, z lahkoto smo se znašli, hitro se naučili jezika, do nas ni bilo predsodkov, ravno nasprotno … bili smo lepo sprejeti. ʻVredni Slovenciʼ − tako so rekli. Hodili smo na velike in pomembne razstave, kakršnih v bližnji okolici ni več bilo.“ (Zoran Mušič, 1991.) preberite več »




več … Galerija Božidar Jakac: Vezi. Zagrebška likovna akademija in slovenski umetniki med obema vojnama