Oglasila se je bralka iz Trebnjega. Med prazniki sta s sinom naletela na psa ovčarja, ki je izgubljeno taval po Trebnjem. Okoli vratu je imel dolgo verigo, ki jo je vlekel za sabo. »Pes se je odzval na klice, zato sva s sinom sklepala, da zagotovo ima nekje lastnike. S psom sva odšla na trebanjsko veterinarsko postajo, kjer pa ni bilo dežurnega veterinarja. Po telefonskem klicu sva dobila prijazen napotek, da je za izgubljene in najdene pse odgovorno lokalno pasje zavetišče. Dobila sva telefonsko številko Zavetišča Meli Repče in ga poklicala. Z nekoliko nejevolje je prišel zaposleni iz zavetišča. Ob prihodu je sicer prijazen pes na prišleka renčal. Seveda ni bil navdušen, da bi šel v pasjo kletko. Čeprav je bilo po telefonu povedano, da gre za večjega psa in je očitno odšel od lastnika, zaposleni iz zavetišča s sabo ni imel niti pasjega nagobčnika niti nekaj hrane, s katero bi psa morda lažje privabil v kletko. Ni imel niti čitalnika za čip. Ker nismo mogli psa spraviti v kletko, sem predlagala, da ga za kratek čas privežemo, nekdo naj ostane pri psu, delavec iz zavetišča pa naj odide po čitalnik. Kar mu ni bilo pogodu. Psa z verigo sem mu nato predala. Konec koncev je njegova naloga, da za take pse poskrbi. In kako je poskrbel? Psa je z izgovorom, da se ga ne da ujeti, izpustil, na njem je ostala dolga veriga in delo je bilo zanj opravljeno. Četudi sva s sinom želela narediti dobro delo, pomagati poiskati lastnika ali vsaj poiskati pristojne za reševanje tovrstnih težav, se to ni zgodilo. Ne vem, kaj se je zgodilo s psom. Zagotovo pa odnos zaposlenega iz zavetišča nikakor ni bil primeren, za to delo ni bil primerno pripravljen, njegov odnos do psa pa je pravzaprav že kar pes sam pokazal z renčanjem nanj,« nam je dogajanje opisala naša bralka.preberite več »




več … DL: Razočarana, kako so iz zavetišča poskrbeli za izgubljenega psa, slednji odgovarjajo …