Pod jamo Kobiljačo je na hrvaški strani reke Kolpe nekdaj klopotal mlin. Samotni mlinar je neke jesenske noči nalovil polhe in jih pekel nad žerjavico. Zadišalo je po dolini in sline so se pocedile samemu vragu, ki je tisti čas prebival v jami Kobiljači. Hitro je skočil v Kolpo, si nalovil žab in jih začel peči na mlinarjevem ognju. Hudobec je držal palico z žabo nad slastnim mlinarjevim polhom, da je žabja mast kapljala nanj. Mlinar se je ujezil in odganjal vsiljivca. Ko besede niso zalegle, ga je s pečenim polhom udaril po licu, da je zacvrčalo. Hudič se je ujezil, iz maščevanja pa si je oprtal največjo skalo z mlinarjevega jezu na hrbet in jo odnesel nad Špeharje do Zglavnika. Še danes je tam, na njej pa so vidni odtisi oprtačev. Zgodbo sta mi povedala Peter Madronič in Franc Horvat iz Daljnih Njiv pred tridesetimi leti ob obisku jame.preberite več »




več … DL: Naša naravna dediščina – O vragu iz Kobiljače