Kres, budnica in prvomajska povorka so spremljali praznovanje prvega maja – praznika dela. Veselje delavcev je bilo zasluženo, saj smo imeli takrat vsi delo in smo ga skušali dobro opraviti, ker je tako bilo prav. K delu je spadala malica, odmor in pravice do delovne obleke, dopusta v počitniških domovih, pogosto tudi pravica do stanovanja, otroških »dokladov«. Večje delovne organizacije so imele svoje ambulante. Če si izbral še pravi poklic, si bil srečnež. Večina pa je bila v teh časih brez poklica, saj so šli delat takoj, ker pri hiši ni bilo denarja. In najstarejši, star 15 let, je šel delat. Ob delu so mnogi napredovali in doštudirali. V vsakem primeru si moral vzljubiti delo, se navaditi na sodelavce in postati del družine, ki je delila dobro in slabo v podjetju. Mnogi delavci so vsa leta do upokojitve bili v isti organizaciji pod enim gospodarjem. Mnogo majskih praznikov se je delalo udarniško, ko so drug drugemu pomagali graditi domove, planinske koče, stadione … To se je imenovalo solidarnost! Poseben status do imeli kmetje, ki so na svojem gospodarili sami, bili gospodarji in delavci, tudi hlapci na svoji zemlji. Njim otroški »dokladi« niso pripadali, zavarovani niso bili, čeprav so davke plačevali. Njihov položaj ni bil enakovreden delavcem.preberite več »




več … Delu čast in oblast. Mar res?