Kot je apisala Lizika Vardijan, članica Univerze za starejše pri RIC-u Novo mesto:  “Veliko izkušenj in znanj imamo, pa jih mladim ne moremo predati, ker se jim ne zdijo zanimive in potrebne. Sami pa še vedno iščemo nove poti do znanja, upoštevamo izkušnje in iščemo potrditve svojih iskanj. V teh pogovorih ob vodilni temi menjamo svoja prepričanja, potrjujemo svoja in ugotavljamo, da smo si bolj podobni tudi zaradi časa, v katerem smo živeli. Spoznali smo že, kaj nas veseli in nam zjutraj da energijo, da vstanemo in se veselimo dneva. Za Japonce je to ikigaj, za nas pa smisel-vzrok, da se nam da živeti, potruditi za dan, ki je pred nami. Zelo različne stvari nas veselijo in spodbujajo, da se ne vdamo lenobi in brezvoljnosti. Oboje ubija energijo, ki nam je večkrat manjka. Na našem zadnjem srečanju pa smo ugotavljali, kako nas zaznamujejo kraji, kjer smo se rodili. Kjer utrgaš prvo cvetlico, te zaznamuje za vse življenje. Prav zato smo si tako različni. V skupini so bili le trije Novomeščani, vsi drugi smo »pritepenci«, ki nas je prineslo med vas. Slovenci nimamo radi mešanih skupin in smo radi v svojem udobnem, znanem okolju, kjer vsi enako mislijo, ker imamo enake izkušnje. Drugačni ljudje pa bogatijo skupino, ker prinašajo tuje izkušnje in drugačne odzive. Prav zaradi njih je druženje prijetno in velik izziv za naše udobje in razmišljanje po starem. Prilagajanje v nove skupine je dober trening strpnosti  obeh strani in take izkušnje rodijo prave skupine in dobre rezultate. Ko nas…




več … Četrtkovo srečanje Univerze za starejše RIC: Pogovori o krajih