Slovenski parlament je 5. junija sprejel sveženj osamosvojitvenih zakonov, ki so predstavljali temelj za novonastajajočo državo. Veljati so začeli dvajset dni pozneje, to je 25. junija, na dan slovenske osamosvojitve. Med njimi so bili pomembnejši Zakon o državljanstvu Republike Slovenije, zakon o tujcih, potnih listih, nadzoru državne meje, carinski službi in zunanjih zadevah. Več zakonov pa se je nanašalo na banke, hranilnice in devizno poslovanje. Pri zakonu o državljanstvu ni bil sprejet Demosov amandma, ki je predvideval, da mora prosilec za slovensko državljanstvo opraviti še izpit iz znanja slovenskega jezika. Za slovensko državljanstvo so tako lahko po novem prosili vsi, ki so na dan plebiscita dejansko živeli v Sloveniji, imeli tukaj prijavljeno stalno bivališče in sicer so morali prošnjo oddati najpozneje v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona. Tisti, ki so prišli v Slovenijo po tem datumu, pa so lahko dobili državljanstvo po desetih letih bivanja v Sloveniji, od tega so morali živeti v Sloveniji nepretrgoma zadnjih pet let od vložitve prošnje. Korak naprej v pogovorih med političnima vodstvoma Slovenije in Jugoslavije Po prihodu iz Beograda, kjer je 5. junija 1991 potekalo delovno srečanje med slovenskim in jugoslovanskim političnim vrhom, je predsednik slovenske vlade Lojze Peterle sporočil, da so bili ti pogovori velika novost, saj so v dogovarjanjih upoštevali plebiscitarno voljo slovenskega naroda. Predsednik jugoslovanske vlade Ante Marković je predvideni dnevni red, ki naj bi obravnaval položaj nabornikov, razširil na sklop vprašanj, povezanih s slovenskim osamosvajanjem. Na pogovorih, ki sta se jih s strani Slovenije udeležila še predsednik predsedstva Republike…




več … 5. junij 1991: Sprejeti ključni osamosvojitveni zakoni